nov uporabnik |  pišite nam  |  

english

sodelavci islovarja

Dr. Marko Bajec
je zaposlen na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Njegovo pedagoško delo zajema izvajanje predavanj pri predmetih Informacijski sistemi, Razvoj informacijskih sistemov ter Osnove informacijskih sistemov. Raziskovalno in praktično se ukvarja predvsem z naslednjimi področji: metodologije razvoja informacijskih sistemov in njihovo uvajanje v praksi (poudarek na objektnih pristopih), strateško planiranje informatike, poslovno modeliranje, poslovna pravila, prenovitev poslovnih procesov. Redno sodeluje na domačih in mednarodnih konferencah ter objavlja prispevke v znanstvenih in strokovnih publikacijah. Marko Bajec je član več društev, združenj in programskih odborov domačih in tujih konferenc.

Dr. Vladimir Batagelj
diplomiral in doktoriral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Zaposlen kot redni profesor za diskretno in računalniško matematiko na Fakulteti za matematiko in naravoslovje, Oddelku za matematiko. Ukvarja se predvsem s teorijo grafov, algoritmi na grafih in omrežjih, kombinatorično optimizacijo, analizo podatkov in uporabo informacijske tehnologije v izobraževanju. Je član več domačih in mednarodnih strokovnih združenj. Sam ali kot soavtor je napisal več visokošolskih in srednješolskih učbenikov, priročnikov in poljudnih del, številne znanstvene, strokovne in poljudne članke. Bil je predsednik jezikovne sekcije Slovenskega društva INFORMATIKA do novembra 2007.

Jasna Belc
je diplomirala na Filozofski fakulteti (francoski jezik s književnostjo, primerjalno jezikoslovje) in na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (matematika – uporabna smer). Ukvarja se z osrednjimi področji teoretičnega jezikoslovja (skladnja, oblikoslovje, pomenoslovje) pa tudi s področji uporabnega jezikoslovja (etnolongvistika, psiholingvistika, računalniško jezikoslovje ter leksikografija in terminografija), o katerih tudi objavlja. Dela kot terminologinja in jezikovna tehnologinja v Službi za prevajanje, tolmačenje, redakcijo in terminologije v Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije, predvsem v projektu jezikovnih tehnologij Evrokorpus, in v koordinaciji z drugimi službami državne uprave.

Katja Benevol Gabrijelčič
absolventka Filozofske fakultete v Ljubljani, vzporednega študija slovenski jezik s književnostjo in italijanski jezik s književnostjo. Lektorica slovenskega jezika ter prevajalka strokovnih in tehničnih, pa tudi literarnih besedil iz italijanskega in angleškega jezika. Ima številne izkušnje z lektoriranjem strokovnih revij (Monitor, PC&Mediji, Escape, Podjetnik) ter drugih strokovnih del (Skrivnosti Windows 98, Linux z namizjem KDE) in učbenikov (Računalništvo in informatika). Knjižni prevodi: Kako stvari delujejo, Ekstra deviško, Ilustrirani slovar sanj, Kdo je Lou Sciortino. Ustanoviteljica in moderatorka Foruma slovenskih prevajalcev.

Darinka Bokša - Faraguna
diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani s predmetov a) angleški jezik s književnostjo, b) francoski jezik s književnostjo. Vodja skupine za lektoriranje in prevajanje. Od leta 1998 zaposlena v Institutu informacijskih znanosti kot lektorica in prevajalka, pred tem delala na delovnem mestu prevajalke za angleščino in francoščino v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor.

Mag. Petra Borovšak
je magistrirala na Filozofski fakulteti v Gradcu na Institutu za teoretsko in praktično prevodoslovje, smer nemški, angleški in slovenski jezik – tolmačenje. Od leta 2006 zaposlena na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru kot prevajalka priročnikov za uporabnike za programsko opremo. Pred tem je delovne izkušnje nabirala kot samostojna prevajalka in tolmačka v Avstriji in Združenem kraljestvu.

Dr. Alenka Brezavšček
je doktorirala na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru, kjer je od leta 1994 tudi redno zaposlena. Aktivno sodeluje v pedagoškem procesu in je nosilka treh različnih predmetov na univerzitetnem programu in enega predmeta na visokošolskem strokovnem programu. Njeno raziskovalno delo obsega predvsem študij stohastičnih modelov zanesljivosti in razpoložljivosti kompleksnih sistemov ter zagotavljanja varnosti informacijskih sistemov. Je avtorica oziroma soavtorica več izvirnih znanstvenih člankov in referatov, objavljenih v domači in tuji strokovni literaturi.

Dr. Marko Colnar
je diplomiral, magistriral in doktoriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2004 je bil na Univerzi v Ljubljani habilitiran za docenta. Od začetka svoje delovne kariere leta 1984 pa do danes je vse svoje delovanje posvetil planiranju in razvoju informacijskih ter organizacijskih sistemov: od priprave metodoloških osnov, pisanja strateških in planskih dokumentov, do vodenja konkretnih informacijskih in drugih projektov. Je tudi avtor več kot 60 strokovnih in znanstvenih prispevkov. Od leta 1984 do 1993 je bil zaposlen na SŽ – Prometni inštitut, od leta 1993 pa do danes pa v slovenski upravi. V zadnjem času deluje tudi v akademskem okolju, kjer svoja teoretska in praktična spoznanja prenaša na študente.

Urška Colner
je diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru na oddelkih slovenščine in angleščine. Kot samostojna prevajalka in zunanja sodelavka prevajalskih se agencij ukvarja z lokalizacijo programske opreme in prevajanjem besedil s področja IT in telekomunikacij. Sodeluje pri lokalizaciji odprtokodne in proste programske opreme in spletnih rešitev (portali, sistemi CMS) ter prevajanju dokumentacije in pomoči.

Dr. Matjaž Debevc
je doktoriral na področju računalništva in informatike leta 1996 na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, kjer je tudi zaposlen. Od leta 1999 do 2003 je deloval kot predstojnik Centra za razvoj študija na daljavo pri Univerzi v Mariboru in kot v.d. predstojnika Inštituta za nove medije in tehnologije v izobraževanju (INMITI) v letu 2003. Njegova področja zanimanja in delovanja so komunikacija človek-računalnik, razvoj uporabniško prijaznih in avtomatsko prilagodljivih programov, izobraževanje na daljavo, telekomunikacije in uporaba tehnologij za osebe s posebnimi potrebami. Je dobitnik mednarodnih, državnih in občinskih nagrad ter dobitnik nagrade za najboljši članek za področje adaptivnih uporabniških vmesnikov na mednarodni konferenci. Na razvojno-raziskovalnem področju deluje tudi kot vodja in sodelavec evropskih in nacionalnih projektov ter izkazuje večje število znanstvenih in strokovnih člankov s področja e-izobraževanja. Je predsednik IEEE izobraževalne sekcije za Slovenijo.

Judita Mia Dintinjana
Samostojna prevajalka leposlovnih in strokovnih del. Zunanja terminološka sodelavka družbe Microsoft. S prevajanjem programske opreme se ukvarja od leta 1999. Po diplomi se je dopolnilno usposabljala na raznih tečajih, tudi za lokalizacijo, za uporabo prevajalskih orodij in terminologijo. Opravila izpit Diploma in Translation pri Institute of Linguists v Londonu.

Dr. Simon Dobrišek
je leta 1990 diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Leta 1994 je na isti fakulteti magistriral in leta 2001 še doktoriral na področju tehnologij govorjenega jezika. Od leta 1990 je zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je trenutno asistent z doktoratom. Raziskovalno deluje na področju razpoznavanja vzorcev in inteligentnih sistemov. Posebno pozornost posveča samodejnemu razpoznavanju govora in biometričnim varnostnim sistemom. Je avtor ali soavtor več kot 70 znanstvenih objav na omenjenih področjih.

Dr. Tomaž Erjavec
je znanstveni sodelavec na Odseku za tehnologije znanja na Institutu Jožef Stefan. Njegov raziskovalni interes je računalniško jezikoslovje, tj. jezikovne tehnologije in strojno prevajanje, predvsem v povezavi s slovenskim jezikom. Diplomiral je na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani, magistriral pa na Fakulteti za računalništvo in informatiko in na Centre for Cognitive Science Univerze v Edinburghu, doktoriral je na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Je avtor več kot 50 znanstvenih člankov, član uredniških odborov mednarodnih revij Chum in IJCL, predsednik Slovenskega društva za jezikovne tehnologije.

Katja Harej Pulko
diplomirala na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko z naslovom: Vodenje projektov izboljšanja procesa razvoja programske opreme. Zaposlena na Inštitutu za informatiko te fakultete, deluje kot asistentka za predmetno področje informatika. Izvoljena je bila v mlado raziskovalko za doktorski študij. S strokovnimi prispevki se redno udeležuje mednarodnih konferenc in posvetovanj. Sodeluje v več raziskovalnih in drugih projektih.

Dr. Jurij Jaklič
je diplomiral iz uporabne matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, magistriral iz računalništva na University of Houston, ZDA, doktoriral pa leta 1997 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani s področja informacijsko upravljalskih ved. Zdaj je izredni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani za področje poslovne informatike. Pedagoško se ukvarja predvsem s področji modeliranja in upravljanja podatkov, informacijske podpore poslovnemu odločanju, raziskovalno pa tudi s področjem modeliranja poslovnih procesov.

Mag. Tina Jukić
Diplomirala in magistrirala na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, kjer je bila eno leto zaposlena kot raziskovalka, sedaj pa je mlada raziskovalka. Raziskovalno sodeluje pri številnih domačih in mednarodnih projektih s področja e-uprave, pri čemer jo v zadnjem času zanima predvsem merjenje učinkov.

Ivan Kanič
diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz angleškega in francoskega jezika. Vodja Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete v Ljubljani. Glavna področja delovanja: dokumentalistika, informatika, avtomatizacija poslovanja knjižnic, elektronski viri, terminologija. Nosilec mednarodnega projekta Multilingual dictionary of library terminology – priprava tiskane in elektronske izdaje terminološkega slovarja v 17 evropskih jezikih. Na področju terminologije in slovarjev je sodeloval pri številnih projektih, od katerih je najpomembnejši Bibliotekarski terminološki slovar. Predsednik Terminološke komisije pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije.

Marko Kerševan
diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Delovne izkušnje: gradnja informacij­skega sistema in vodenje standardizacije centra v Emoni. Sodeloval v komisiji za standardizacijo računalništva pri Zveznem zavodu za standardizacijo v Beogradu, nato pri slovenskem standardu (SIS) pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo RS. Deloval je pri standardizaciji RIP, EDIFACT in pri strokovnem slovenskem izrazoslovju informacijske tehnologije. Vključen je bil tudi v terminološko komisijo pri SAZU za izdelavo slovarja s področja infor­matike in dokumentacije. Objavil več člankov na temo strokovnega izrazja.

Mag. Jožef Kranjc
je zaposlen na Ministrstvu za obrambo. Ima vojaško in tehnično izobrazbo, podiplomski študij je končal s področja telekomunikacij. Osem let je delal v projektih na področju telekomunikacij in ob tem aktivno sodeloval tudi v terminološki sekciji za področje telekomunikacij pri Uradu za standardizacijo in meroslovje. Zadnja štiri leta je inšpektor za obrambo, pristojen za področje komunikacijsko-informacijskega sistema na področju obrambe.

Tjaša Kuerpick
je diplomirala na Filozofski fakulteti (angleški jezik s književnostjo, nemški jezik s književnostjo) in kasneje študirala tudi na Institutu za germanistiko in anglistiko, na Univerzi v Salzburgu. Bila je nekaj let asistentka pri mednarodni raziskavi COMPED (Computers-in-Education Study) ter TIMSS (Third International Mathematics and Science Study) na Univerzi v Salzburgu. Nato je bila v tujini prevajalka v podjetjih računalništva in tehnologije. Leta 1999 je z družino v Ljubljani ustanovila prevajalsko podjetje za tehnične in znanstvene prevode, kjer dela kot prevajalka.

Anamarija Leben
diplomirala s področja podatkovnega modeliranja; trenutno na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru zaključuje magistrski študij s področja uporabe sistemov znanja v upravi. Od leta 1995 je zaposlena kot asistentka za področje informatike na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, kjer se na raziskovalnem področju ukvarja z različnimi vidiki razvoja e-uprave.

Zvonka Leder Mancini
univ. dipl. slavistka, strokovna svetnica Instituta za slovenski jezik ZRC SAZU v pokoju. Je soavtorica Slovarja slovenskega knjižnega jezika I-V (1970-1991), kjer se je v glavnem ukvarjala s terminologijo v slovarju obravnavanih strok, in soavtorica meteorološkega terminološkega slovarja. Kot slovaropisna in jezikovna svetovalka je sodelovala pri Kmetijskem tehniškem slovarju, področje Vinogradnišvo (1994) in Sadjarstvo (1995), pri Slovenskem elektrotehniškem slovarju za področje energetike – 15 zvezkov (1995-1999), Statističnem terminološkem slovarju (2001) in Slovarju strokovnih izrazov za trg z električno energijo (2003). Trenutno sodeluje pri pripravi geološkega in bibliotekarskega terminološkega slovarja, od leta 1993 pa tudi Islovarja.

Pavel Meše
diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Večji del delovne dobe opravil v PTT-ju (sedanji Telekom), kjer je bil vrsto let vodja razvoja. Na Višji strokovni šoli za poštni promet in telekomunikacije v Ljubljani predava predmet Telekomunikacijska omrežja in storitve. Je zlasti dejaven kot član Terminološke komisije Elektrotehniške zveze Slovenije. Na področju terminologije in slovarjev je od leta 1993 objavil 7 del, kot zadnji pojmovnika Mobilnost v telekomunikacijah in Varnost v elektronskih komunikacijah in informacijski tehnologiji, oboje pri Elektrotehniški zvezi Slovenije.

Dr. Aleš Mihelič
je doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani s področja sinteze govora za vgrajene sisteme. V raziskovalni organizaciji Alpineon razvoj in raziskave, d.o.o., dela pri razvoju aplikacij, ki vključujejo govorne tehnologije v sodobne informacijsko komunikacijske sisteme. Izsledke svojega raziskovalnega dela je objavil kot avtor ali soavtor v preko 20 strokovnih in znanstvenih člankih.

Dr. France Mihelič
diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo na smeri Tehniška matematika, magistriral na Ekonomski fakulteti na podiplomskem študiju operacijskih raziskav in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani na področju govornih tehnologij. Zaposlen je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani kot izredni profesor. Raziskovalno deluje na področju razpoznavanja vzorcev in še posebej na področju govornih tehnologij. Je avtor ali soavtor več kot 100 člankov in referatov iz omenjenih področij in soavtor dveh učbenikov s področja teorije signalov in statistike.

Igor Mlakar
je svojo strokovno pot pričel kot sistemski inženir in razvijalec poslovne programske opreme v podjetju Fructal, Ajdovščina. Kasneje se je ukvarjal s podporo uporabnikom informacijskih sistemov in razvojem poslovnih rešitev. Medtem je z diplomskim delom na temo digitalnega prepoznavanja grafov zaključil višješolski študij matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Zadnjih nekaj let je v podjetju Smart Com zadolžen za vodenje poprodajne podpore na področju informacijsko-telekomunikacijskih sistemov, za pripravo in sklepanje pogodb o tehnični podpori in vzdrževanju ter za razvoj storitvenih paketov.

Dr. Tomaž Mohorič
diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je magistriral in doktoriral. Zaposlen na Fakulteti za računalništvo in informatiko kot fakultetni učitelj. Raziskave je usmerjal predvsem na področje informacijskih sistemov, še posebej  na področje podatkovnih baz, tako hierarhičnih, mrežnih, relacijskih kot tudi tekstualnih in objektno orientiranih. Vrsto raziskav je usmeril v povečanje ekspresivnosti konceptualnih shem z dodajanjem semantičnih komponent. Na področju objektno usmerjenih podatkovnih baz je več raziskav namenil uporabi konceptualne sheme pri formulaciji in izvajanju relacijskih povpraševanj. Rezultate raziskav je objavljal in predstavljal na številnih konferencah tako v domačem okolju kakor tudi v tujini.

Dr. Primož Peterlin
doktoriral iz fizike Fakulteti za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani. Kot znanstveni sodelavec zaposlen na Inštitutu za biofiziko, Medicinska fakulteta, kjer se ukvarja z mehanskimi lastnostmi celičnih membran. Dejaven tudi pri slovenjenju prostega programja in dokumentacije zanj, kjer je sam ali skupaj s sodelavci objavil več člankov in priročnikov. Na področju terminologije in slovarjev je doslej sodeloval v širši skupini sodelavcev Računalniškega slovarčka (CZ, Ljubljana 1993).

Mag. Katarina Puc
diplomirala na Filozofski fakulteti iz predmetov a) francoski jezik s književnostjo, b) angleški jezik s književnostjo. Magister poslovne politike in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, z delom: Ekonomski in organizacijski kriteriji za odločanje o uporabi tehnologije v pisarniških sistemih. Pomembnejše delovne izkušnje: izobraževanje, uredništvo in tehnično uredništvo knjig, revij, zbornikov, prevajanje književnih del in strokovnih besedil iz angleščine, francoščine in nemščine v slovenščino, lektoriranje strokovnih besedil. Pobudnica ustanovitve jezikovne sekcije pri Slovenskem društvu Informatika.

Mag. Vanda Rebolj
je diplomirala iz matematike in fizike na Pedagoški akademiji. Kasneje je zaključila študij pedagogike in nato andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Iz pedagogike je opravila tudi magistrski študij. Več kot dve desetletji deluje na vodilnih mestih kot ravnateljica ali direktorica na različnih stopnjah šol. Strokovno in raziskovalno delo v pedagogiki in andragogiki je največ posvečala odraslim in nadarjenim srednješolcem. Zadnjih petnajst let se ob rednem delu več posveča razvoju in uvajanja e-izobraževanja in didaktiki e-učenja, ter organizacijskim problemom virtualnega učnega okolja in integraciji e-učenja v kurikulum. Imenovana je za predavateljico poslovne komunikacije in vodenja v višješolskih programih informatika in mehatronika ter v ekonomskih programih. Je avtorica knjige E-izobraževanje skozi očala pedagogike in didaktike (2008). Za področje izobraževanja ima naziv svetnica, za dosežke na tem področju pa je bila tudi dvakrat nagrajena.

Dr. Tomislav Rozman
Dr. Tomislav Rozman je zaposlen v podjetju LANCom d.o.o. kot vodja izobraževalnega centra. Pred tem je bil zaposlen na Inštitutu za informatiko, Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Mariboru kot asistent, kjer je študentom podajal znanje o modeliranju poslovnih procesov, standardih kakovosti in organizaciji projektov razvoja informacijskih sistemov. Njegova bibliografija (COBISS) obsega preko 80 enot (znanstveni, strokovni članki, elaborati, projektne naloge in podobno). Doktoriral je s področja obvladovanja poslovnih procesov. Prav tako je sodeloval pri več projektih prenove informacijske infrastrukture in poslovnih procesov v večjih slovenskih podjetjih.

Niko Schlamberger
diplomiral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Delovne izkušnje: programiranje, sistemska analiza in razvijanje računalniških rešitev, svetovanje, vodenje projektov. Sedanje delovno mesto: državni podsekretarv Statističnem uradu Republike Slovenije. Sodeloval pri ustanavljanju Evropskega foruma za poslovne registre in regionalnega telesa pod okriljem IFIP - IT STAR. Objavil prek 40 strokovnih člankov s področja informatike, organizacije in registrov doma in na mednarodnih konferencah v tujini, uredil in souredil več strokovnih publikacij s področja registrov in klasifikacij. Predsednik Slovenskega društva INFORMATIKA, podpredsednik izvršnega odbora IFIP.

Dr. Ljupčo Todorovski
je doktoriral leta 2003 na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Večina njegovih raziskav sodi na področje umetne inteligence. Bolj specifično raziskuje formalno predstavitev znanja in integracijo formaliziranega znanja v inteligentne sisteme. Od leta 2005 je docent za področje informatike v javni in poslovni upravi ter predavatelj na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani.

Dr. Tomaž Turk
je docent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in raziskovalec na Inštitutu za poslovno informatiko. Doktorsko disertacijo z naslovom Model pametnega trga sodobnih telekomunikacijskih storitev je ubranil v letu 2001. Pedagoško in raziskovalno se ukvarja z razvojem informacijskih sistemov, uporabniškimi vidiki informacijske tehnologije, ekonomiko informatike ter poslovnimi simulacijami. Sodeluje pri projektih uvajanja informatike v poslovanje ter pri domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih. Napisal je številne znanstvenoraziskovalne publikacije in poljudne uporabniške priročnike. Je predsednik jezikovne sekcije Slovenskega društva INFORMATIKA od novembra 2007.

Dr. Romana Vajde Horvat
diplomirala in doktorirala na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Direktorica Centra za informacijske tehnologije CIT, Maribor. Njena dejavnost je usmerjena zlasti na poučevanje, raziskave in svetovanje na področjih: projektno vodenje in upravljanje tveganj, izboljševanje procesa razvoja programske opreme, metodologije in orodja za razvoj programske opreme, komunikacije, človeški viri, upravljanje z delovnimi tokovi, standardizacija (ISO 9000). Sodelovala je v številnih raziskovalnih in drugih projektih. Objavljenih ima preko 100 del.

Dr. Evelin Vatovec Krmac
diplomirala, magistrirala in doktorirala na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Zaposlena kot predavateljica na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani pri predmetih iz področij računalništva in informatike. Poleg ponovne uporabe komponent in komponentnega razvoja sistemov se ukvarja tudi z inteligentnimi transportnimi sistemi in informacijsko podporo logističnim procesom.

Dr. Špela Vintar
je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz angleščine in nemščine, zatem pa v okviru podiplomskega študija preživela nekaj večmesečnih obdobij na raziskovalnih projektih v tujini. Leta 2003 je doktorirala s področja samodejnega luščenja terminologije iz slovenskih in angleških besedil. Od leta 1998 je zaposlena na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete. Od tedaj se ves čas intenzivno ukvarja s korpusi, v zadnjem času pa tudi s poučevanjem korpusnih metod v prevajalstvu in slovaropisju.

Mag. Zarja Vintar
je diplomirala na Fakulteti za računalništvo v Ljubljani iz informacijskih sistemov, potem pa iz industrijskega oblikovanja na Hochschule der Künste, Berlin. Študij MBA je zaključila na University of Kansas, ZDA, magistrirala pa na Ekonomski fakulteti v Ljubljani s področja uporabnosti spletnih vmesnikov. Vodi podjetje Bons d.o.o., ki se ukvarja z grafičnim oblikovanjem, oglaševanjem in spletnimi projekti.

Mag. Lucija Zupan
diplomirala na smeri organizacijska informatika s področja informacijske varnosti, magistrirala pa s področja analize in načrtovanja informacijskih sistemov na Fakulteti za organizacijske vede, Univerze v Mariboru. Zaposlena je v Hermes SoftLab d.d. kot svetovalka za informacijsko varnost. Ključne delovne naloge in projekti, katerim se je v preteklem obdobju posvečala, so: varovanje podatkov in informacijskih sistemov, analiza in načrtovanje informacijskih rešitev, strateško načrtovanje informatike v profitnih in neprofitnih organizacijah, e-izobraževanje s področja informacijske varnosti. Opravljen ima izpit za vodilnega presojevalca po BS7799-2 in je članica presojevalske in izvedenske skupine s področja BS7799, ki deluje v Sloveniji pod okriljem SIQ.

Dr. Jerneja Žganec Gros
je doktorirala na Fakulteti za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani s področja samodejnega tvorjenja govora iz besedil. V raziskovalni organizaciji Alpineon razvoj in raziskave, d.o.o., se ukvarja z vključevanjem sistemov govornih tehnologij v sodobne informacijsko komunikacijske sisteme. Sodeluje pri številnih projektih s področja govornih tehnologij. Kot avtorica ali soavtorica je objavila preko 100 znanstvenih in strokovnih člankov ter znanstveno monografijo.

Na vrh strani

II. izdaja, © 2001-2008 Slovensko društvo Informatika. © Vse pravice pridržane.
vseh izrazov v bazi, iskanj od 1.10.2004 do
>>>> pogoji uporabe slovarja

naši pokrovitelji:



V letu 2007 je Islovar sofinanciralo Ministrstvo za kulturo.